(Nagrajeni projekt s strani društva Sobivanje)

Kot mentorica likovnega kroška na OŠ  Louisa Adamiča, PE Šmarje Sap sem pristopila k zanimivemu projektu Energetsko znanje za odgovorno ravnanje. V naši knjižnici smo poiskali knjige  o energiji, varčevanju in jih prebrali. Pri tem smo si odgovorili na vprašanja:  kaj je energija, kateri so viri v naši okolici, kako varčujemo z energijo, katere naprave brez energije ne bi delovale, kako so z energijo živeli nekoč in kako danes. Kakšne so prednosti in slabosti življenja nekoč in danes in  mnoga druga. Poškilili smo v jedrsko energijo in njene  morebitne nevarne  posledice za človeštvo v primeru nesreč  kot je  bil Černobil, ali v primeru  jedrskih bomb, kot so jo vrgli v II. svetovni vojni na Hirošimo in Nagasaki.  Ogledali smo si najbolj onesnažena mesta v svetu in se pogovorili o vplivu onesnaževanja na podnebne spremembe. Ugotovili smo, da so nafta, bencin, zemeljski plin in premog onesnaževalci zraka in okolja, medtem ko so elektrika, vetrna energija, voda, geotermalna voda, sončna energija in organski odpadki, okolju prijazna  ali zelena energija.

Ugotovili smo, da na mladih stoji svet in da neuresničljivih sanj ni. Če so nekoč  osvetljevali domove s svečo in s petrolejko,  jih danes razsvetljujmo z  elektriko, ki jo je izumil  Nikola Tesla.  Nekoč so se vozili z vozovi, s sanmi, jezdili so konje, medtem, ko se danes z raketami podajamo v vesolje.  Kot vidimo, je sanjati o napredku potrebno, zato smo si predstavljali našo domovino Slovenijo, kot bi si jo želeli videti v prihodnosti. Želeli bi si čisto deželo, ki bi bila bogata, ljudje v njej zdravi in zadovoljni.  Razmišljali smo, kako bi to dosegli, in ustvarili smo maketo, ki ponazarja pogled v prihodnost.  Ugotovili smo, da imamo veliko rek, ki pogosto poplavljajo. Rekli smo si, zakaj ne bi to odvečno vodo shranili v koristne namene. Z njo bi lahko zalivali kmetijske površine v sušnih obdobjih. Lahko bi jo izvozili v države, kjer je suša in pomanjkanje   vode, na primer v  Saharsko Afriko in v  Indijo. V naši maketi smo izdelali akumulacijska jezera za shranjevanje odvečne vode.   Zadali smo si  načrt, da bomo velik del vode pretvorili s filtri v pitno vodo in jo izvažali po svetu.  V ta namen smo izdelali maketo futuristične  tovarne za čiščenje vode. V deroče reke smo namestili prenosne hidroelektrarne, ki bi jih uporabili  ob visokih vodostajih in ob velikemu pretoku vode. Z nastalo elektriko bomo poskrbeli za popolno samooskrbo z energijo v Sloveniji. Višek električne energije bomo izvažali. Uporabljali bomo tudi geotermalno vodo in z njo ogrevali naše domove,  gospodinjstva. Vrtali bomo vrtine v zemljo, tako kot rastline uporabljajo svoje korenine. Avtomobile bomo predelali, da bojo delali namesto na nafto in bencin, ki onesnažujeta ozračje, na vodno energijo. Te  imamo na pretek in ne onesnažuje zraka, smo si rekli. Če pomislimo koliko avtomobilov se vsak dan vozi po cestah in ves dobiček od porabljene  nafte in bencina, odide  v tujino kot zaslužek tujcem. Tako bi pa ostal doma. Tudi ceste smo izdelali tako, da so v njih sončne celice, ki našo maso segrevajo tako, da ne potrebujemo soljenja cest proti poledici pozimi, ceste so tople, zato se sneg na njih sproti topi. Preko cest bomo na avtocestah speljali zelene mostove za prehod živali, ki jim ceste mnogokrat preprečijo njihovo nemoteno življenje v naravi.  Sončne celice bojo oskrbovale z energijo tudi vse računalnike in mobilne telefone in ne bomo rabili skrbeti za njihovo delovanje. Brez polnilcev, seveda.  Na primernih mestih v naravi smo zgradili  vetrnice in z njimi bomo tudi ustvarili potrebno elektriko. Organske odpadke, odvrženo hrano bomo  uporabili kot energijo za delovanje strojev in kot organska, okolju prijazna gnojila.

Preprečili bi radi vsakršne poskuse koncesij, poskuse privatizacije vode, saj se zavedamo, da je voda slovensko nacionalno bogastvo. Hkrati  se zavedamo, da bojo svetovne zaloge nafte in premoga pošle v prihodnjih sto letih, zato  bi si želeli do takrat uresničiti samooskrbo Slovenije z energijo. Menimo, da bi Ministrstvo za Okolje in prostor v sodelovanju z vlado, lahko načrtno  materialno podprlo ekspertno skupino znanstvenikov, ki bi v daljšem časovnem obdobju izpeljali  inovativno in tehnološko,   omenjeni načrt.

V našem načrtu je tudi samooskrba z lokalnim ekološkim kmetijstvom in ozaveščanje ljudi, kako drago in nezdravo je transportiranje in uživanje uvožene, dvomljivo in poceni pridelane neekološko hrane iz drugih koncev sveta. V Sloveniji imamo vse pogoje v smislu zadostnih površin zelo rodovitne zemlje,  za zdravo pridelano hrano za vse prebivalce. Še več, hrano lahko tudi izvažamo.

Verjamemo, da je to mogoče. Skupaj zmoremo!